Ruska mornarica je v aktivno službo uradno sprejela "Knez Požarski", najnovejšo jedrsko podmornico razreda Borei-A. Slovesnosti ob vključitvi plovila, oboroženega z balističnimi raketami z jedrskimi konicami, se je udeležil tudi predsednik Vladimir Putin. Podmornica, ki naj bi patruljirala po Atlantiku in Arktiki, predstavlja ključen korak v modernizaciji ruskih strateških sil in je osma podmornica razreda Borej, ter peta iz modernizirane serije Borej-A.

Članki poročajo o zaostritvi odnosov med ZDA in Rusijo, pri čemer jedrska retorika spominja na obdobje hladne vojne. Napetosti med državama se povečujejo, kar sproža zaskrbljenost glede ponovitve obdobja medsebojnega jedrskega groženja.

Združene države Amerike so napovedale zmanjšanje vojaške prisotnosti v Nemčiji in na Poljskem, hkrati pa krepijo zavezništvo z Združenim kraljestvom. Odločitev ZDA o namestitvi jedrskih bomb na britanskih tleh je sprožila odziv Kremlja, ki trdi, da takšna poteza ustvarja neprimerne okoliščine za vrh skupine petih jedrskih sil (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Rusija). Omenjena dejanja nakazujejo na premike v strateškem ravnovesju in mednarodnih odnosih.

Po poročilih naj bi Izrael v 12-dnevni operaciji ciljal na iranske programe za jedrsko oborožitev in razvoj elektromagnetnih (EMP) orožij. Poleg zaviranja jedrskega programa naj bi Izrael poskušal tudi nevtralizirati znanstvenike, vpletene v razvoj EMP orožij, ki bi lahko paralizirala Izrael na elektronski način. Po navedbah naj bi ti napadi iranski jedrski program zavrli za eno do dve leti, pri čemer naj Iran ne bi bil več "prag” jedrske države. Drugi vir navaja, da naj bi ameriški predsednik Trump ustavil širše izraelske napade, katerih cilj je bil strmoglavljenje iranskega režima.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je jedrski raketni sistem Orešnik začel aktivno delovati v Belorusiji. Objavljeni so bili tudi posnetki sistema na beloruskih tleh, kar nakazuje na strateško spremembo, ki širi ruski vojaški vpliv.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

ZDA so iz zračne baze Vandenberg v Kaliforniji izstrelile medcelinsko balistično raketo Minuteman III proti Maršalovim otokom. Raketa ni bila oborožena in je preletela približno 6.800 kilometrov. Testiranje, označeno kot GT 254, je namenjeno potrditvi zanesljivosti, operativne pripravljenosti in natančnosti sistema ICBM. Kremelj je sporočil, da so ZDA Rusijo predhodno obvestile o izstrelitvi.

Združeno kraljestvo poroča, da Rusija tiho spreminja pravila o vpoklicu, da bi okrepila svojo vojsko, ki jo je oslabila vojna v Ukrajini. Medtem je Kremelj pozdravil komentarje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponudbi ruskega predsednika Vladimirja Putina za podaljšanje sporazuma Novi START o jedrskem orožju, kar vliva upanje v ohranitev sporazuma po izteku februarja.

Kremlj je zavrnil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija ohranja stabilnost in bo nadaljevala vojno v Ukrajini. Prav tako se je Kremlj strinjal s Trumpovo sugestijo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila izgubljena ozemlja, in ocenil, da je ta ideja napačna.

Italijanski medij Il Fatto Quotidiano poroča, da so se Trumpove obljube o posredovanju pri miru v Ukrajini izkazale za prazne. Hkrati je ruski predsednik Vladimir Putin po poročanju romunskega Digi24 obvestil iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana o rezultatih srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Napetosti med Rusijo in ZDA se stopnjujejo, pri čemer obe strani opozarjata na povečano nevarnost jedrskega spopada. Ruski uradniki trdijo, da so poteze Moskve odziv na dejanja Washingtona in njegovih zaveznikov, medtem ko ZDA premikajo jedrsko orožje bližje Rusiji. Poročila opisujejo potencialne faze eskalacije konflikta, kar dodatno prispeva k zaskrbljenosti glede globalne varnosti.

Med obiskom premierja Modija na Japonskem sta Indija in Japonska ponovno poudarili svojo zavezanost miru in stabilnosti v indo-pacifiški regiji. Poudarjeno je bilo, da je Quad pomemben forum za mir in stabilnost ter za zagotavljanje kritičnih mineralov za obe državi. Po obisku Japonske je Modi odpotoval v kitajski Tianjin na vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje.

Kim Yo Jong, sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, je ponovila, da Severna Koreja Južne Koreje ne bo nikoli obravnavala kot partnerja za diplomacijo in je južnokorejska mirovna prizadevanja označila za 'zavajajoča'.